Intervju: Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković, menedžer po srcu, je leta 2006 prepoznal lepoto izziva vloge župana slovenske prestolnice – takrat še speče Trnuljčice. V času njegovega delovanja je Ljubljana postala peto najbolj idilično mesto v Evropi po Forbesu, v letu 2016 pa je bila tudi zelena prestolnica Evrope. Vse njene lepote so prepoznali tudi različni mednarodni diplomatski in poslovni predstavniki, ki živijo v Ljubljani ali pa se vanjo radi vračajo. Ob njihovem prihodu ali vrnitvi v Ljubljano jim župan sporoča: »Dobrodošli v najlepšem mestu na svetu.«
Z namenom izboljšanja kakovosti življenja v Ljubljani je MOL v 10-letnem obdobju uresničil več kot 1800 projektov. S katerimi projekti na področju nepremičnin nadaljujete to poslanstvo?
Ko se ureja mestno infrastrukturno in se kakovost življenja izboljšuje, želi v njem živeti čedalje več ljudi. Zdaj je po več sušnih letih spodbudno tudi to, da so začeli zasebni investitorji graditi stanovanja za trg. Zaživeli so projekti, ki so šli pred osmimi leti po nepotrebnem v stečaj. To so na primer stanovanjski objekt Belle vie Tivoli v Šiški,, stanovanja Celovški dvori, stanovanjski objekt Ypsilon v Zupančičevi jami, Tribuna ob Karlovški cesti... To so večji objekti v gradnji, med njimi tudi Tobačna tovarna. Glede na to bodo cene nepremičnin še višje. Tak primer bo tudi stanovanjski objekt Šumi, ki ga bodo kmalu začeli graditi , enako velja za Kolizej, saj bo k temu pripomogla tudi lokacija. Ponosni smo, da je pred kratkim svoja vrata odprl prvi hotel s 5 zvezdicami – Intercontinental na Bavarskem dvoru, čakamo še na izgradnjo drugega hotela čez cesto.
Načrtujete morda v Ljubljani kakšno posebno stanovanjsko politiko, kakšen naj bi bil tip stanovanj v središču mesta in zunaj njega?
Posebna stanovanjska politika je v tem, da je MOL že leta 2010 s prostorskim planom omogočil gradnjo 40.000 stanovanj. Cena stanovanja je bila takrat 3000 evrov za kvadratni meter (brez davka) in zagotavljal sem, da bo ta cena nekoč 2000 evrov, ker bomo ponudili veliko priložnosti za gradnjo stanovanj. Tip stanovanj ni odvisen od občine, ki je predpisala le osnovne parametre. Pomembno je, da tisti, ki gradi stanovanja, ve, komu jih bo prodal, paleta stanovanj pa mora biti široka. Ljubljana je mesto, v katerem ni velikih razlik v nivoju stanovanj, imamo malo res ekskluzivnih stanovanj. Pogrešam čase, ko smo imeli po Gaussovi krivulji večino prebivalstva v zgornjem srednjem razredu. Vratar in direktor podjetja sta takrat lahko gradila hišo.
Ljubljana si je v desetih letih, tudi z udeležbo na največjem mednarodnem investicijsko-nepremičninskem sejmu v Evropi MIPIM (Cannes, Francija), pridobila prepoznavnost in identiteto blagovne znamke. Kolikšen je delež tujih vlagateljev v nepremičninske projekte v Ljubljani?
Delež je 80 odstotkov domačih in 20 tujih investitorjev. V Sloveniji imamo ogromno znanja, poguma in dobrih podjetij, seveda pa je dobrodošel tudi vsak tujec, ki želi vložiti denar v gradnjo kakovostnega objekta. Pred 11 leti sta bila poglavitni problem Ljubljane blagovna znamka in njena prepoznavnost. S pridobitvijo številnih mednarodnih nagrad in priznanj, od katerih je najodmevnejši naziv zelena prestolnica Evrope, se je Ljubljana uvrstila na zemljevid sveta. Velika zasluga za to pa gre podžupanji Tjaši Ficko. In ko velikokrat rečem, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, to zares mislim. Imamo največ zelene površine na prebivalca v Evropi (560 m2), bili smo nagrajeni tudi kot najbolj čisto mesto v Evropi, smo edino evropsko mesto, ki je kar dvakrat prejelo nagrado Evropski teden mobilnosti, smo med najbolj varnimi mesti na svetu in nenazadnje tukaj različni živimo skupaj in se med seboj spoštujemo.
Ljubljana je bila uvrščena tudi med trajnostne turistične destinacije sveta, v t. i. Global Top 100 Sustainable Destinations. Kakšen je potencial (finančni in glede na profil projektov) nepremičninskega trga skozi perspektivo krepitve »zelenega turizma« v Ljubljani?
Projekti bodo dobili svojo realno vrednost, kar je prav, in temu primerno bo moral biti višji tudi osebni dohodek na zaposlenega. Prepričan sem, da bo prevladala miselnost, da je trajnostna usmeritev edina prava pot razvoja, ki se tudi izplača, vsekakor pa bo na tem področju treba poiskati tržno nišo. Merilo je kakovost življenja - les, pitna voda, zelenje okoli bivanjskega prostora. Pomembno je, da željam in trendom sledijo predvsem banke, ne izvajalci – ti bi morali slediti samo potrebi trga. Kar me dolgoročno motivira, sta čista Ljubljanica in poglobitev železnice, kjer bi tudi nastale nove zelene površine.
Nepremičninska agencija Stoja je že 20 let specializirana za posredovanje pri oddaji, najemu, nakupu in prodaji nepremičnin visokim predstavnikom diplomatskega zbora in poslovne javnosti, ki iz tujine prihajajo v Ljubljano. Kaj bi jim sporočili?
Predstavnikom diplomatskega zbora in poslovne javnosti, ki iz tujine prihajajo k nam, sporočam, da so dobrodošli v najlepšem mestu na svetu, nepremičninski agenciji Stoja pa čestitam za 20 let delovanja, kar dokazuje, da je njihov pristop pravi. Treba se je pripraviti za vsakega kupca posebej, pristop mora biti individualen. Nepremičnina je kot partner – ustrezati ti mora ne glede na to, kolikšna je njena vrednost: 70.000 ali 1.000.000 evrov. Oboje je izziv in zato jih priporočam. Pri njih mi je všeč, da se zavedajo tega, da so servis in da brez dobrega servisa nisi uspešen.
Dom v srcu je naslov vaše literarne biografije. V srcu nosite tudi Ljubljano. Kaj ji daje to posebno mesto?
Knjigo je napisala avtorica Marinka Fritz-Kunc, sam pa si nisem mislil, da bom po prehojeni poti v trgovskem podjetju Mercator imel še eno strast. Zdelo se mi je, da se je poslovno življenje ustavilo in da ni alternative, ki bi mi ponujala enako strast. Zdaj pa pomeni užitek županovanje, odprtost meščank in meščanov, njihov pozitiven odnos, njihove zgodbe. Mesto je postalo del celotnega krvnega obtoka in želim si, da bi ohranili to, kar imamo – ključ je v kakovosti življenja in čedalje več Ljubljančanov je prepričanih, da smo najlepše mesto na svetu. Sam pa tudi niti pomislim ne, da bi živel drugje.